Kaj je prezračevanje?

Prezračevanje je dovajanje zunanjega zraka v stanovanje ob hkratnem odvajanju notranjega zraka v zunanjost. S tem zamenjamo iztrošeni, nečisti in vlažni zrak s svežim, manj zasičenim z vlago. Izmenjava zraka med posameznimi prostori, ob zaprtih oknih, ni prezračevanje; s tem le prerazporedimo zračno vlago znotraj stanovanja. Okna so namenjena tudi prezračevanju!

 

Sodobna okna imenujemo energijsko učinkovita: imajo dobre toplotne lastnosti in nizko prepustnost za zrak, s čimer se zmanjša nekontrolirano uhajanje toplote v zunanjost. S tem precej prihranimo pri stroških za ogrevanje, a prav boljša zrakotesnost oken nam nalaga večjo skrb za redno in pravilno prezračevanje prostorov. Dobre toplotne lastnosti sodobnih oken so zagotovilo, da ob normalnih razmerah v stanovanju na notranji šipi ne bo prišlo do rosenja. Če do tega vseeno pride, sta lahko vzroka samo dva: konstrukcijska napaka ali pa še verjetneje preveč vlage v prostoru.

 

Tipičen primer previsoke vlage v prostoru je zarošen spodnji del okna v spalnici ali otroški sobi v jutranjem času. Pojav izgine, ko prostor prezračimo.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Rosenje energetsko učinkovite zasteklive na notranji strani je znak prevelike obremenitve prostora z vlago!

 

Ali s prezračevanjem pozimi ne mečemo toplote in denarja skozi okna?

 

Nikakor ne, če prostore prezračujemo pravilno. Doveden svež zrak, ki je manj zasičenim z vlago, se po vstopu v prostor zelo hitro segreje in s tem zanemarljivo vpliva na stroške ogrevanja. Prezračevanje mora biti pravočasno, redno in pravilno!

(Vir: slika naložena na http://www.dailyfinance.com/2009/04/15/dont-throw-money-out-a-car-window/)

 

 

 

Kakšno je pravilno prezračevanje?

Pravilno zračimo z odpiranjem (ne nagibanjem!) oken po možnosti vsaj dvakrat na dan, recimo zjutraj in zvečer. Okna naj ostanejo odprta nekaj (npr. 5 - 10) minut, toliko, da se izmenja zrak v prostoru. Če razporeditev prostorov oziroma oken to omogoča, dosežemo hitrejši in boljši učinek z navzkrižnim prezračevanjem. Stanovanje, ki je v uporabi pretežni del dneva, je potrebno zračiti pogosteje kot stanovanje, ki je čez dan bolj ali manj prazno! Prostore je nujno prezračiti tudi takrat, ko se v njih nabere večja količina vodne pare, na primer po intenzivnem kuhanju, po kopanju in tuširanju in podobno.

 

S prezračevanjem zagotovimo primerno kakovost notranjega zraka in zmanjšamo nevarnost plesni. Sušenje perila v stanovanju ni prepovedano, a bo imelo lahko zelo neprijetne posledice, če prostorov ne bomo sproti prezračili. Takšno, praviloma nekoliko daljše zračenje, vpliva na zvišanje ogrevalnih stroškov.

 

Marsikdo zmotno »zrači« prostore tudi tako, da odpre vrata proti sosednjim prostorom. S tem si lahko nakopljemo zgolj težave. Prezračevanje je dovajanje zunanjega zraka v stanovanje ob hkratnem odvajanju notranjega zraka v zunanjost. Izmenjava zraka med posameznimi prostori, ob zaprtih oknih, ni prezračevanje; s tem le prerazporedimo zračno vlago znotraj stanovanja.

 

Kaj je razlog za pojav plesni v stanovanjih?

Nastanek plesni je navadno povezan z mikroklimatskimi razmerami v prostoru ali s toplotnimi mostovi. Včasih nam težave povzroča kombinacija obeh dejavnikov. Praviloma je plesen posledica ponavljajoče se površinske kondenzacije vodne pare na hladnih površinah konstrukcij, čeprav se lahko v odvisnosti od kemijsko fizikalnih lastnosti materialov pojavi tudi takrat, ko površinska kondenzacija niti še ne nastopi. Na mikroklimatske razmere, t.j. temperaturo in relativno vlažnost notranjega zraka, lahko vplivamo z ogrevanjem in prezračevanjem prostorov, pri morebitnih toplotnih mostovih pa je situacija manj enostavna.

 

Količina vodne pare v zraku je povezana z njegovo temperaturo. Višja kot je temperatura, več vodne pare lahko zrak vsebuje. Ko je največja možna vsebnost vodne pare v zraku presežena, se vodna para v obliki kondenzata izloča na hladnih površinah prostora, t.j. na površinah, katerih temperatura je nižja od temperature rosišča. Temperatura rosišča pa je spet povezana s temperaturo in relativno vlažnostjo zraka.

 

Zrak je namreč zmes vodne pare in različnih plinov. Njegovo vlažnost opišemo z dvema pojmoma: relativna vlažnost pove odstotni delež vodne pare v zraku pri določeni temperaturi zraka, absolutna vlažnost pa podaja količino vodne pare v gramih na kubični meter zraka. Pri nizki temperaturi zraka že nizka absolutna vlažnost (torej majhna dejanska količina vlage) povzroči visoko relativno vlažnost zraka in akutnejšo nevarnost problemov s kondenzacijo. Obratno velja, da je pri visoki temperaturi in pri razmeroma nizki relativni vlažnosti zraka njegova absolutna vlažnost lahko precej visoka.

 

Posebej kritična mesta za nastanek plesni so npr. vogali sten in stropov ter tal, kjer je temperatura tako ali tako nekaj stopinj nižja od temperatur na osrednjih površinah. Takim mestom pravimo geometrijski toplotni mostovi. Ne moremo se jim izogniti, lahko pa njihov vpliv bistveno zmanjšamo z ustrezno izvedbo toplotne zaščite. Na temperature obodnih površin prostora lahko seveda negativno vplivamo tudi z neustreznim ogrevanjem in nepravilnim prezračevanjem.

 

Pojav plesni zaradi slabe vgradnje okna - netesnost stika, o čemer pričajo nizke površinske temperature tik ob oknu.

 

Nižje površinske temperature notranjih prostorov se pojavljajo tudi zaradi slabšega kroženja zraka, npr. v vogalih ter za pohištvom, postavljenim ob zunanjem zidu. V prostorih, v katerih so zunanje stene pretežno zaslonjene s pohištvom ali težkimi zavesami, so problemi s plesnijo pogostejši kljub morda ustreznemu ogrevanju in prezračevanju.

 

Nizke površinske temperature na tem delu pričajo o veliki verjetnosti toplotnega mostu na stiku sten in tlemi. Ker je stena založena s pohištvom, je na tem mestu tudi slabša cirkulacija zraka in temu posledično se vlaga na tem mestu bolj zadržuje.

 

Ustrezna relativna vlažnost prostorov je eden od pomembnejših dejavnikov tudi za ugodne bivalne razmere v prostoru. Po priporočilih stroke naj bi za običajne bivalne prostore zavzemala vrednosti v razponu med 40 in 60%. Občasno kratkotrajnejše povišanje relativne vlažnosti nad te vrednosti ne bi smelo biti problematično, če prostor pravočasno prezračimo. Iz zgornjih navedb izhaja tudi tole: kadar se odločimo za znižanje temperature oziroma zmanjšanje ogrevanja v nočnem času (npr. v spalnici), obvezno prej prostor temeljito prezračimo, nato šele lahko znižamo temperaturo v njem. Prostori, v katerih je temperatura nižja, naj bodo ločeni od prostorov z višjo temperaturo, da vodni pari (oz. enostavneje povedano, vlažnemu zraku) preprečimo pot vanje.

 

Zelo priporočljivo je zato v stanovanju v »kritičnih« prostorih namestiti vlagomer, s katerim spremljamo gibanje relativne vlažnosti notranjega zraka. Tako lahko pravočasno ukrepamo ob neustreznih vrednostih.

 

V zimskem  času naj se relativna vlažnost zraka v prostoru giblje med 30% in 60%. Pomnimo:  nižja kot je temperatura v prostoru, nižja mora biti zračna vlažnost, da ne pride do kondenzacije in plesni!

 

 

 

(Vir: slika naložena na http://www.westendwindows.co.uk/condensation/)